MANJ SOLI ZA LEPŠO POSTAVO

Brez soli bi hrani nekaj manjkalo. Kulinariki niti niso soglasni ali je sol začimba ali kar osnovna sestavina jedi. Tako kot hrana, jo za svoje funkcioniranje potrebuje tudi človeški organizem. Problem predstavlja le prekoračitev priporočene količine, ki je po določilih SZO 0,5 g (povprečen Slovenec jo porabi 15 do 25 g na dan. Največ je zaužijemo v skriti obliki, v že pripravljenih živilih. Kuhinjska sol ni le ojačevalec okusa, je zaradi osmotske sposobnosti absorbcije vode tudi konzervans, ki hkrati onemogoča preživetje številnim mikroorganizmom.

Sol, lepota in zdravje
Kdo si ne želi dobro počutiti, biti lahkoten in zdrav? Recept je preprost! Omejiti je potrebno uporabo soli.
Ena sama čajna žlička soli zadrži v telesu 3 do 5 litrov vode. Z zmanjšanjem vnešene količine soli torej lahko reguliramo telesno težo na račun odvečne vode, ki zastaja v telesu. Hkrati iztopimo začaranega kroga: slana hrana, žeja, slakovanje mineralov s pitjem, vnovični vnos soli. Sol tudi spodbuja tek, zato jo omejimo in rezultat bo kmalu viden na postavi in še srce, ledvice in oči nam bodo hvaležni. Mogoče mine celo kakšen glavobol.

Alternativa soli
Povsem odreči se ji verjetno ne moremo. Zato posegajmo po domači morski soli, nerafinirani, mineralno bogati (vsebuje še do 7% kalija, magnezija, kalcija).
Izogibajmo se konzerviranim jedem. Količino soli preverimo ali, če je naveden samo natrij, številčni podatek pomnožimo z 2,5 in dobili bomo količino soli v gramih.

V vseh jedeh lahko sol nadomestimo z okusnimi rastlinami. Prednost začimbnih rastlin je, da so zdrave in izboljšujejo okus.
Ne branimo se česna, čebule, drobnjaka, peteršilja… Nove okuse testirajmo previdno, da ne “pokvarimo” jedi.
Mesne jedi naj obogatijo žajbelj, lovor, rožmarin, vanjših količinah listi vrtnega vratiča.
Čudovito se dopolnjujeta paradižnik in bazilika. V vrtu in na krožniku.
Jajca začinimo s poprom ali zgolj s šatrajem.
Repo lahko kuhamo skupaj s kumino, poprom, ingverjem, rožmarinom. Kumina, brinove jagode, šatraj naj ne manjkajo v kombinaciji z zeljem. Slednji vsekakor ne v fižolovih jedeh.
Velja poskusiti z aromo origana, timijana, žafrana, ožepka, … celo mete in melise. Naj domišljija pomaga zmanjšati količino soli.
Zakaj ne bi naredili svoje zeliščne soli ? Za osnovo lahko vzamemo posušene zmlete liste boreča (zaradi vsebnosti mineralnih soli je priporočljiv ljudem z ledvičnimi težavami). Dodajmo mu kumino. Tudi zelena je zelo uporabna v neslanih dietah, predvsem njena semena ( je rastlina, ki ljubi slana tla).

Pripravimo si svojo curry mešanici iz semen koriandra, triplata, ogrščice. Ne varčujmo s komarčkom. Dober je za oči in pomaga pri hujšanju ( njegovo grško ime izvira iz besede hujšati).

Koriander naj ne manjka v krompirjevih jedeh, testeninah in rižotah. Zamesimo ga v kruh.

Sladke dobrote prav tako obogatimo s cimetom, pehtranom, klinčki, ingverjem, zvezdastim janežom in medom. To pa so že nadomestki za sladkor in segajo v drugo temo.

Še en koristen nasvet: domačih konzerviranih dobrot nikar ne pripravljajte s kuhinjsko soljo, namizno soljo, ker ji je dodano sredstvo proti strjevanju, aluminijev hidroksit. Posežite raje po grobo mleti.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !